sme hraniiti video posnetke strank v svoji trgovini

Shranjevanje posnetkov kamer je dovoljeno, vendar ne neomejeno

Posnetke s kamer strank je mogoče hraniti, dokler ima to jasno namen in posnetke ne držimo dlje, kot je potrebno za ta namen. Običajen namen v trgovini je varnost: preprečevanje kraje, vlamov ali nasilja nad osebjem ter možnost poznejšega preiskovanja. Za ta namen velja v praksi kratka doba hrambe — spremljanje, ki v nekaj tednih ne povzroči potrebe po ločenem shranjevanju posnetkov, je po pravilu treba izbrisati. Posnetki s kamer so osebni podatki, takoj ko je stranko na njih mogoče prepoznati, zato je snemanje, hranjenje in ogled nanje podvrženi Uredbi (EU) 2016/679, prav tako kot seznam strank ali dosje kandidata.

To, kar kamera zajame, mora biti tudi sorazmerno s namenom. Kamera, ki filma blagajno in vhod v namen varnosti, je na drugačni pravni podlagi kot kamera, ki neprekinjeno filma osebje, da nadzoruje delovno uspešnost — slednje je drugačen namen in zahteva drugačno presojo. Prav tako je treba, da stranke in osebje vedo, da so kamere nameščene, običajno preko jasno vidnega znaka pri vhodu, in da posnetke ne uporabljamo kar za drugi namen, kot je bil razlog za njihovo nameščanje. Kdor poleg posnetkov za varnost zbira tudi druge podatke o strankah, na primer za e-novico ali seznam strank, je primerno, da te obdelave oceni ločeno — pravna podlaga in doba hrambe se lahko razlikujeta glede na vrsto podatka.

Pravna podlaga in omejitev hrambe iz Uredbe (EU) 2016/679

Da mora obstajati veljavna pravna podlaga za snemanje strank, izhaja iz člena 6 Uredbe (EU) 2016/679, ki opisuje pogoje za zakonito obdelavo; pri varnosti trgovine se običajno upošteva upravičeni interes podjetnika. Da posnetkov ne smemo hraniti dlje, kot je potrebno za ta namen, izhaja iz načela omejitve hrambe v členu 5 Uredbe (EU) 2016/679. Ta pravila veljajo povsod v EU neposredno, ker je Uredba (EU) 2016/679 uredba; kar se razlikuje, je nadzorni organ, ki v določeni državi članici nadzira njeno spoštovanje, in morebitne nadaljnje razlage, ki jih da nadzorni organ — v Sloveniji je to Urad za informacijske prispojke, ki objavlja tudi praktične smernice o nadzoru s kamerami. Če vas zanima, katera podjetja so objavljena pod temi pravili, glej se Uredba (EU) 2016/679 uporablja tudi za samozaposlene in majhna podjetja; in kdor se sprašuje, katera natančna pravna podlaga velja za specifično obdelavo, najde možnosti pojasnjene pri kdaj smem obdelati osebne podatke.